V Angelinem vrtcu smo za razvoj verskega čuta otrok izbrali Katehezo Dobrega pastirja. Ta izhaja iz pedagogike Marije Montessori, ki je dala velik poudarek otrokovi lastni dejavnosti.
Kateheza Dobrega Pastirja postavlja v ospredje duhovne vrednote otroštva in želi prispevati k oblikovanju zavesti, ki gradi zgodovino človeštva na pravičnosti in solidarnosti. Odprta je za vse otroke ne glede na njihovo veroizpoved.
Otroci so naravno odprti za Boga. V posebej zanje pripravljenem okolju bodo otroci ob delu z materiali odkrivali temeljne skrivnosti vere, krščanskega življenja in se uvajali v oseben odnos z Bogom.
Prilika o Jezusu, Dobrem pastirju, ki pozna vsako ovco po imenu, odgovarja na temeljno potrebo otroka v tej starosti, potrebo po varnosti in brezpogojni sprejetosti. Ta prilika je zato postavljena v središče oznanila.
Katehisti prisluhnemo tihi prošnji otrok: “POMAGAJ MI, DA NAREDIM SAM. POMAGAJ MI, DA SAM PRIDEM BLIŽE BOŽJI BESEDI, BLIŽE BOGU.”
Katehezo izvajamo v za to posebej pripravljenem okolju, ki ga imenujemo atrij.
Atrij je:
- skupnost, v kateri otrok dobi versko izkušnjo,
- prostor molitve, v katerem delo in učenje sama po sebi postaneta molitev in kontemplacija,
- prostor, v katerem je Kristus edini učitelj (otrok in odrasli skupaj poslušata Njegovo besedo),
- prostor, kjer predstavljamo teme, pri katerih so otroci pokazali, da jih v svoji globini dojamejo in se lahko nanje z veseljem odzovejo,
- prostor, ki se ravna po liturgičnem letu in liturgičnih praznikih (Božič, Gospodovo razglašenje, Velika noč in binkošti),
- prostor, kjer se otroci srečajo ssveto mašo, liturgijo, svetopisemsko geografijo, prerokbami, evangeliji o otroštvu, prilikami, prilikami o božjem kraljestvu, krstom, liturgičnim slavjem, Svetim pismom in molitvijo.
V svojih dolgoletnih izkušnjah s katehetskim delom z otroki sta Gianna Gobbi in Sofia Cavalletti opazili, da imajo otroci zelo skrivnostno spoznanje o Bogu. Ko se odrasli spominjajo otroštva, se nekateri spomnijo, da so poznali Boga še preden jim je kdo kaj o Njem povedal. V otrocih je zavedanje Boga najverjetneje prirojeno, prisotno ob rojstvu ali še prej. Odnos med Bogom in bitji, ki jih je ustvaril je velika skrivnost.
Pred katehisti je velika naloga: otrokom posredujemo najgloblje skrivnosti krščanske vere: skrivnost o Božjem ljubečem odnosu do svojega stvarstva in skrivnost življenja.
V zgodnjem otroštvu, v starosti od 1. do 6. let so otroci sposobni zaobjeti bistvene resnice. Otroci v predšolskem obdobju čutijo Boga kot tistega, ki jih ima rad, ki je ljubezen. Zato pri verski vzgoji predšolskih otrok izpostavljamo ta vidik odnosa med Bogom in človekom.
Otroci sami nas bodo vodili k bistvu v svoji preprostosti, veselju in vnemi do Boga, kasneje po 6. letu starosti pa v njihovem zanimanju za moralna in socialna načela. Otroci nam tako lahko kažejo pot k Bogu. Biti moramo pozorni, preprosto z njimi živeti in z njimi slaviti, praznovati življenje.
Sofia Cavalletti povzema globoko izkušnjo kateheze z otroki z naslednjimi besedami: »Globoko se zahvaljujmo Bogu, ki nas je želel postaviti v službo njegovega sveta s pomočjo otroka, in ki nas je vodil k bolj bistvenemu dojemanju stvarstva z otrokom.”
Več o Katehezi si lahko preberete tudi v knjigah, ki so prevedene v slovenščino:
- Gianna Gobbi: Skupaj z otroki prisluhnimo Bogu
- Sofia Cavalletti: Otrokove verske zmožnosti
- Sofia Cavalletti: Verske zmožnosti med 6. in 12. letom (opis izkušnje)
- Sofia Cavalletti: Zgodovina božjega kraljestva
- Sofia Cavalletti: Živa liturgija
- Sofia Cavalletti, Gianna Gobbi, Silvana Q. Montanaro, Rebeka Rojcewicz, Patricia Coulter: Dobri pastir in otrok
