Pedagogika Marie Montessori izhaja iz opazovanja otrok.
Maria Montessori (31. 8. 1870 – 6. 5. 1952) se je pri svojem pedagoškem delu zavzemala za izboljšanje medčloveških odnosov v takratni družbi. Pri tem se je zavedala klavrnega položaja šolstva v njenem času, ki je bil vse prej kot upoštevanje otrokovih lastnosti in potreb. Želela je graditi svet miru. Zavedala pa se je, da se svet lahko začne spreminjati le pri otroku.
Njena pedagogika izhaja iz opazovanja otrok. Po mnogih urah opazovanja je zanje pripravila dejavnosti, ki so v pomoč razvoju vsakega posameznega otroka. Ena njenih bistvenih ugotovitev je, da je otrokov ritem življenja in dela drugačen od odraslega. Otrok potrebuje mir, veliko časa za opazovanje in delovanje. Pri opazovanju otrok je spoznala, da otroci sami najbolje vedo, kako naj se učijo. Eden temeljnih kamnov njene pedagogike je misel, da se učni proces začenja pri otroku in ne pri učitelju. V svoji pedagogiki je tako postavila v središče otroka, ki se razvija v odraslo osebnost. Otroku pri razvoju pomagata pripravljeno okolje, iz katerega vzame, kar želi, ter vzgojitelj, ki okolje pripravi.
Cilji, ki jih je pri otroku želela doseči Maria Montessori s svojim načinom vzgoje, so:
- spodbujanje samodiscipline, samospoznavanja in samostojnosti;
- spodbujanje navdušenja za učenje;
- spodbujanje spoštovanja do sebe, soljudi in okolja;
- sistematičen pristop k reševanju težav in pridobivanju spretnosti.
Najpomembnejši cilj vzgoje je mir v svetu: če imajo otroci dobro izkušnjo sobivanja z drugimi, če znajo sami kaj odgovorno prispevati k srečnejšemu bivanju v skupnosti, potem bodo prispevali k miru v svetu.
Maria Montessori je poudarila, da je otroku potrebno omogočiti razvijanje celotne osebnosti in ne le razuma. Odrasli mora poznati potrebe otroka v vsaki starosti in mu jih pomagati zadovoljiti s pomočjo skrbno pripravljenega okolja, da bi mu tako zagotovil zdrav razvoj.
Montessori okolje je tisto, iz katerega otrok dobiva potrebno hrano za svoj celovit razvoj.
Okolje je tisti element vzgoje, ki otroku omogoča, da postane aktiven, vzgojitelj pa postane dinamičen vezni člen med otrokom in okoljem. Otrokovo okolje postane sredstvo za njegovo samovzgojo in samoizgradnjo, saj mu pomaga, da postaja samostojen in svobodno izbira dejavnosti, ki pospešujejo njegov razvoj.
Materiali pri montessori metodi morajo biti pripravljeni tako, da jih lahko otrok sam uporablja kadar želi in kolikokrat želi. Material vsebuje kontrolo napake, je preprost, realen, lep, natančno izdelan, otroku pomaga razumeti le en vidik realnosti življenja.
Področja, za katera so pripravljeni montessori materiali:
- Vaje iz vsakdanjega življenja omogočajo psihomotorični razvoj. Vaje vključujejo skrb za osebo, skrb za okolje ter vaje v spoštljivosti in vljudnosti.
- Področje zaznavanja omogoča senzomotorični in kognitivni razvoj čutil.
- Področje jezika razvija govor in pisanje.
- Področje matematike razvija matematični um in vodi v usvajanje osnovnih matematičnih pojmov.
- Področje umetniške dejavnosti vsebuje likovno, glasbeno umetnost in ples.
- Znanost odpira prve poglede v geografijo, zgodovino, biologijo.
Bistveni del okolja so drugi otroci. Življenje v vrtcu omogoča mnogo priložnosti za razvoj čuta za druge, za učenje sodelovanja, prijateljstva.
Pomemben vidik montessori vzgoje so heterogene skupine, ki omogočajo naravnejše odnose z vrstniki. Različna starost omogoča, da se mlajši zgledujejo po starejših, starejši pomagajo mlajšim.
V slovenščino so prevedene tri knjige Marie Montessori: Srkajoči um, Skrivnost otroštva in Nagovori staršem.
